Nike Air Max 95

Air Max 95

V začetku 90. let so zaradi vzpenjajoče se slave Michaela Jordana postali košarkarski copati Nike izjemno priljubljeni. Ker so obvladovali sceno na področju košarke, so pri Nike pozornost usmeril v ponovno oživitev svojih tekaških copat. Da bi pridobili svež pogled na oblikovanje tekaške obutve, so k sodelovanju pritegnili oblikovalca obutve Sergia Lozana, ki je štiri leta sodeloval pri različnih športnih projektih in projektih ACG. Nike je želel izdelati čevelj, ki bi ponujal nekaj povsem izvirnega. Rezultat njihove izjemne ambicije je model Nike Air Max 95.

Model 95 je dobro znano linijo Air Max povedel v drzno ustvarjalno smer, za katero je navdih prispevala res neverjetna stvar - deževno vreme v Oregonu. Ko je Lozano razmišljal ob jezeru v kampusu globalnega sedeža družbe Nike v Beavertonu v Oregonu, se je ozrl proti drevesom na nasprotnem bregu. Med padanjem dežja si je v domišljiji predstavljal, kako ta odnaša zemljo. Takrat se mu je porodila ideja: kaj če bi bil idealen čevelj zakopan v zemljo in bi ga dež postopoma razkrival, ko bi z njega spiral plasti zemlje, ki ga obdajajo?

Lozano je na podlagi te zamisli izdelal hitro skico. Prikazovala je športni copat iz plasti, ki je kasneje postal osnova za model Air Max 95. Zunanjost je spominjala na valovite sloje kamnin, ki jih je razkrila tisočletna erozija v Grand Canyonu. Ta začetni koncept je postal temelj prvega modela Nike Air Max 95, ki je bil izdan v barvni kombinaciji Neon. Sive plasti, podobne tistim na prvotni risbi, so iz temnih na dnu prehajale v svetlejše na vrhu. V kombinaciji z netipičnim črnim srednjim podplatom, ki je bil tu uporabljen prvič, je ta barvna kombinacija dobro zakrila znake umazanije in obrabe. Temne odtenke je odlično dopolnil dodatek svetlega odtenka Volt, ki je značilen za Nike. Ta živahen rumeno-zeleni odtenek izpostavlja tekmovalnost, nostalgična barvna shema pa se odtlej uporablja na številnih drugih modelih Nike.

Čeprav je Lozano model Air Max 95 prvenstveno zasnoval kot tekaški čevelj, je želel, da se pri njegovem dizajnu odraža človeška anatomija. Paneli na zgornjem delu predstavljajo pasove mišic, zanke za vezalke iz najlona, ki so speljane iz vertikalnih pasov ob straneh, spominjajo na prsni koš, srednji podplat in peta pa ponazarjajo vretenca.

Prednosti modela Nike Air Max 95 za tekače sta bili tudi mrežica preko zaščite za vezalke za večjo zračnost ter prva vidna zračna blazinica za prednji del stopala, ki je zagotavljala boljše blaženje po celotnem podplatu. Na zgornjem delu so bili dodani odsevni elementi 3M Scotchlite za pridih elegance in boljšo vidljivost. Lozano je bil tako prepričan v edinstvenost Nike tehnologije Air Max in izjemno estetiko modela AM95, da je v fazi prototipa s čevlja izpustil ikonično kljukico 'swoosh'. Vrnil jo je šele po prvih povratnih informacijah podjetja Nike in sicer kot majhno kljukico 'swoosh' na zadnji strani zunanjega dela, s čimer je ohranil glavni zgornji del urejen in prefinjen.

Kulturno je bil drzni dizajn modela 95 uspešen. Ob izidu leta 1995 je čevelj predstavljal uporništvo in odklon od obstoječega stanja, zaradi česar je bil favorit med mladimi. Zelo priljubljen je bil v Evropi, Avstraliji in na Japonskem, prisvojili pa so si ga tudi znani glasbeni umetniki v Združenih državah Amerike. Air Max 95 je združeval avantgardno oblikovanje in odlično zmogljivost ter tako v 90. letih prejšnjega stoletja postavil Nike na mesto pionirja obutve, kar je družbo vodilo do veličastne prihodnosti nenehnih inovacij.